Summer Memories

Februar 19th, 2010 by Mr. Mojo

On this gloomy winter day, barely 2 weeks after we had to say goodbye to a dear friend I was browsing videos from last summer.

I can’t remember if I was ever as happy as this last July. These videos are a tribute to all flat-coats out there, to their joie de vivre and their eternal Peter Pan spirit:

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Unphotographable

Februar 15th, 2009 by Mr. Mojo
YouTube slika preogleda

My funny Valentine
Sweet comic Valentine
You make me smile with my heart

Your looks are laughable,
unphotographable
Yet you’re my favorite work of art

Is your figure less than Greek?
Is your mouth a little weak?
When you open it to speak, are you smart?

But don’t change a hair for me
Not if you care for me
Stay little Valentine, stay
Each day is Valentine’s Day

  • Share/Bookmark

Sedem resnic

Januar 30th, 2009 by Mr. Mojo

Doletelo je tudi mene. Torej sedem resnic o meni …

  1. Ne jem sladkarij. Ne maram ničesar sladkega, že od 12. leta dalje. Dajte mi slano, kislo, pekoče, grenko… I’ll take anything else. Moje konzumiranje sladkarij je, razen izjemoma, reducirano na pol lučke letno.

  2. V srednji šoli me je ožji krog prijateljev po incidentu v radovljiškem kinu začel klicati Marjan. Kolega me je svojem znancu spontano, iz čiste pizdarije, predstavil kot Marjana, kar je slučajno povzročilo manjši ravs sredi filma. To je potem šlo tako daleč, da sem se na Marjan odzival (in se še zdaj odzivam) enako kot na Slaven. To je včasih povzročalo težave, kadar so me ljudje klicali na domači telefon in želeli govoriti z Marjanom, ali kadar sem dobival pošto na Marjan. Nekaj časa sem tako podpisoval risbe. Tisti, ki me poznajo iz tistih let me še zdaj tako kličejo. Marjan sicer izhaja iz imena lika iz Butnskale. Še dobro sem prišel skozi. Drug kolega je namreč še zdaj Fanči.

  3. V zgodnjih 20-ih zaradi agorafobije nisem 5 mesecev, od oktobra do marca, izstopil iz stanovanja. Ko sem slišal, da Vladimir Horowitz stanovanja iz istega razloga ni zapustil 10 let, sem se počutil malo bolj normalno.

  4. Obstajajo albumi, ki jih zaradi spominov na dogodke iz preteklosti preprosto ne morem poslušati. Med njimi so Purple Rain od Princea, Danzig od Danziga, Little Earthquakes od Tori Amos in Body And Soul od Billie Holiday.

  5. Do zdaj je trikrat malo manjkalo, da bi umrl. Dobesedno, fizično umrl. Kot 7-letnega otroka me je skoraj pozaugala elektrarna na slapovih Krke pri Šibeniku, kot prbiti 15-letnik sem skoraj padel na glavo z 10-metrske skakalnice v Radovljici in sem obvisel na ograji, ki sem jo zagrabil v zadnjem hipu, enkrat sem se pa zgolj z zlomljeno medenico zmazal iz nesreče, ki naj bi se po vseh pravilih in poznejših ocenah končala bistveno bolj usodno. Niti enkrat se nisem ustrašil v trenutku, ko se je dogodek odvijal. Strah je prišel pozneje in včasih ga čutim še zdaj.

  6. V petem razredu osnovne šole sem izumil elektromotor. Bil sem obseden z idejo, da je prepetuum mobile mogoč in sem na vsak način želel konstruirati kolo, ki bi ga poganjali magneti. Ko sem prišel do rešitve, za katero se mi je zdelo, da bi lahko delovala, sem načrt pokazal profesorici za fiziko, ki mi je povedala, da je stvar zelo zanimiva, ampak da to že obstaja, in da se temu reče elektromotor. Edina razlika je bila v tem, da jedro pri elektromotorju poganjajo elektromagneti, ki se sinhrono vklapljajo in izklapljajo, jaz sem pa predvidel navadne magnete, ki se sinhrono sučejo in kolo poganjajo s spreminjanjem polarnosti.

  7. Čeprav igram kitaro, sem glasbeno pot začel s klavirjem. Dve leti klavirja je praktično edina formalna glasbena izobrazba, ki sem je bil deležen. Vse ostalo sem se naučil sam. V naslednjem življenju bom igral nekaj drugega. Razmišljam o trobenti …

Mislim, da sem med blogerji, ki jih poznam zelo med zadnjimi, ki piše na to temo. Vseeno bi prebral sedem resnic o Ekscestu, Ponpetu, Urši, Selemjanu in Kobrowskem.

  • Share/Bookmark

Aliens Cause Global Warming

Januar 15th, 2009 by Mr. Mojo

Nisem fan Michaela Crichtona, ampak ta govor o konsenzu v znanosti me je navdušil.

Izjemno dobro predstavi problematiko politizacije znanosti in vso licemerje kvaziznanstveno-političnega establishmenta ter propagande, ki se požvižga na znanstvene principe. Podpišem vsako besedo!

Tomaž Čakš, Helena Koprivnikar, Lučka Kajfež Bogataj, Mihaela Lovše, preberite in se poglejte v ogledalo!

  • Share/Bookmark

If only you could see …

Januar 14th, 2009 by Mr. Mojo

Everything has been said about this movie, only the feeling I have when I watch it has never been described. And it probably never will.

“If only you could see what I’ve seen with your eyes…”

YouTube slika preogleda

“I’ve seen things you people wouldn’t believe… Attack ships on fire off the shoulder of Orion. I watched C-beams glitter in the dark near the Tannhauser gate. All those moments will be lost in time… like tears in rain…
Time…
to die.”

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Fool Munn

Januar 11th, 2009 by Mr. Mojo

Danes…

Fool Munn

  • Share/Bookmark

Bluebird

September 24th, 2008 by Mr. Mojo

(bere Harry Dean Stanton, posnetek je iz filma Born Into This) YouTube slika preogleda

there’s a bluebird in my heart that
wants to get out
but I’m too tough for him,
I say, stay in there, I’m not going
to let anybody see
you.

there’s a bluebird in my heart that
wants to get out
but I pur whiskey on him and inhale
cigarette smoke
and the whores and the bartenders
and the grocery clerks
never know that
he’s
in there.

there’s a bluebird in my heart that
wants to get out
but I’m too tough for him,
I say,
stay down, do you want to mess
me up?
you want to screw up the
works?
you want to blow my book sales in
Europe?

there’s a bluebird in my heart that
wants to get out
but I’m too clever, I only let him out
at night sometimes
when everybody’s asleep.
I say, I know that you’re there,
so don’t be
sad.
then I put him back,
but he’s singing a little
in there, I haven’t quite let him
die
and we sleep together like
that
with our
secret pact
and it’s nice enough to
make a man
weep, but I don’t
weep, do
you?

Charles Bukowski (1920-1994)
The Last Night of the Earth Poems, 1992, str. 120

  • Share/Bookmark

Vonj po snegu

September 15th, 2008 by Mr. Mojo

Danes zjutraj ob 7 sem šel na sprehod z Mo in na kavo. Kar me je presunilo, je bil vonj smrad po snegu. Hudiča, saj smo sredi septembra, koledarsko poletje se še ni končalo. Kje je zdaj to jebeno globalno segrevanje? Med drhtenjem na terasi Guliverja sem se spomnil na dogodek izpred 14 let, ko mi je sneg zadišal.

Bil je december, moja prva zima v Galvestonu. V tem Galvestonu, ki ga je zdaj opustošil Ike, v mestu, kjer sem preživel eno najtežjih, obenem pa najlepših in najintenzivnejših obdobij svojega življenja.

Podnebje na vzhodni teksaški obali je subtropsko. Poletja so vroča, temperature so tam okrog 30+ stopinj, zime pa mile, v najslabšem primeru takšne kot ti dnevi zdaj. Vlaga je skoraj vso leto 99-odstotna, malce bolj suhi dnevi so le spomladi, ko pade na 85-90%. Ocean nenehno pumpa vlago, ki sega daleč v celino, do Houstona in še naprej. Vlage je toliko, da je treba po zimi pogosto voziti z vklopljenimi brisalci, tudi kadar ne dežuje. Sicer pa je Galveston konec sveta. Majhno otoško mestece, zgrajeno na sipini mulja, ki ga je naplavil Mississippi, končna točka avtoceste I-45, ki se zlije v Broadway, te pripelje do plaže in potem ni nič več. Samo še naftne ploščadi na obzorju.

Galveston Oil Rigs

Bilo je decembrsko jutro. Po takrat že ustaljenem vzorcu, sem se zbudil po nekaj snoozih, se stuširal, si naredil kavo in z brisačo na glavi pokadil prvi cigaret. Moj tedanji mentor (ne morem ustvariti povezave, ker so strežniki v Galvestonu očitno offline), Dr. Fleischmann (not related to the Northern Exposure character), je bil namreč hudo alergičen na cigaretni dim in je že zgolj zaradi vonja cigaret v laseh dobival spazmične napade kašlja.

Po jutranjem ritualu sem nase vrgel lahko vetrovko, ki je ponavadi zadostovala za teksaške zime in stopil iz hiše. Takrat je pa vame butnil dobesedno polarni mraz. Temperatura je bila blizu ničle. Čez noč se je shladilo za vsaj 15 stopinj. Zrak je bil suh, spemljal ga je pa nezgrešljiv vonj po snegu. Pozneje so mi povedali, da sem ter tja pozimi za kakšen dan ali dva pride hladna fronta s severa, z Apalačev, in s sabo prinese ta vonj. Hlad bi še prenesel, vonja pa nisem. Z njim je namreč prišlo 4 mesece latentne zanikane nostalgije. Prišli so dvomi, ali sem storil prav, da sem prišel sem, vprašanja, kaj počenem v tej vukojebini, žalost za najljubšimi, ki sem jih pustil za sabo in sam odkorakal daleč stran (takrat so bile razdalje večje, telefon je bil dražji, internet še ni bil razširjen, komunicirali smo dejansko še prek dobrih straih analognih pisem), želja, da bi bil spet v Ljubljani, poklical koga od kolegov in šel na kavo, ter ure in ure reševal svet v kakšnem zakajenem kafiču v okolici filofaksa. Treba pa je bilo iti v laboratorij, pobiti dnevni kontigent mišk, iz njihovih speštanih vranic izolirati neko beljakovino, katere značilnosti smo raziskovali, preživele miške nahraniti in jim zamenjati steljo, odpipetirati nekaj deset ploščic z raznimi virusnimi testi, presedeti nekaj ur na predavanjih, katerih vsebino sem vnaprej vedel, nisem pa jih smel špricati, ker bi se moral spet zagovarjati pred mentorjem ali nemara celo pred dekanom, ne glede na odlične ocene pri izpitih.

Tisto jutro nisem šel na faks. Šel sem v Rock’n'Java (sedaj se imenuje Java 213, moje galvestonsko zatočišče, tedaj edini stik z espressom in ljudmi, ki se jim je dalo preždeti neskončne ure ob kavi in cigaretih. Nenazadnje tudi lokal, kjer sem spoznal Genea Keltona, ki me je vpeljal v houstonsko blues sceno, kjer sem potem kar nekaj časa počel tole:

Micheal's Ice House, Texas City 1994

tole:

Michael's Ice House, Tx City 1994

in tole:

Billy Blues, Houston 1995

Vendar je to predmet neke druge zgodbe. Po tistem decemberskem jutru sem še mnogokrat, namesto da bi šel na faks, nadaljeval proti Strandu, in si privoščil dolgo, sproščujočo kavo. Kdo ve, morda je vonj po snegu razlog, da nisem nikoli doktoriral.

  • Share/Bookmark

Analiza vzrokov za rezultat irskega referenduma

Junij 19th, 2008 by Mr. Mojo

Janša je danes na vrhu EU izjavil, “da pričakuje, da se bo proces ratifikacije Lizbonske pogodbe nadaljeval tudi po irski zavrnitvi dokumenta” in “da od Irske pričakuje prve analize vzrokov za referendumski “ne”.”

In še komentar k članku, ki ne bi mogel bolje povzeti pričakovanj EU:

gregor666 [ 18:34 ] mnozicni posiljevalec bo analiziral vzroke, zakaj mu je edina, ki jo je vprasal, rekla ne.
  • Share/Bookmark

Irska – 12 točk!

Junij 13th, 2008 by Mr. Mojo

Hvala!

  • Share/Bookmark

Adijo suverenost, adijo demokracija

Junij 2nd, 2008 by Mr. Mojo

Naši vrli poslanci so 30. januarja ratificirali Lizbonsko pogodbo. Pogodba naj bi začela veljati, ko bo ratificirana v vseh državah članicah. Zgodba o tem, ali se bo pri nas in v drugih državah o njej odločalo na referendumu, je dokaj znana. EU je na vsak način želela preprečiti kakršne koli zaplete okoli ratifikacije. Z različnimi pritiski je preprečila izvajanje referendumov, nekatere države pa celo pripravila do tega, da so spremenile ustavo, da bi lahko ratifikacijo izvedle po tihi poti, brez zapletov in brez umešavanja kritične javnosti.

Edini, ki so v tej zgodbi ohranili hrbtenico, so bili Irci. Predvidoma naj bi 12. junija odločali o tem, ali bo Irska sprejela Lizbonsko pogodbo in posledično odločali o njeni veljavnosti v EU, kajti, še enkrat, pogodba naj ne bi veljala, dokler ni ratificirana v vseh državah članicah. Eeeeeee – wrong.

To soboto sem slučajno izvedel, da je Evropski parlament še 20. februarja izglasoval odločitev, da rezultatov Irskega referenduma ne bo upošteval. Očitno minorna informacija, ki za naše medije in za našo tiskovno agencijo ni bila vredna poročanja.

Skratka, gotovo je. Parlament je v našem imenu izglasoval kapitulacijo, predal praktično vso oblast in suverenost entiteti, ki očitno lahko hladnokrvno vzame še tisto malo suverenosti, ki bi nam sicer pogojno ostala, entiteti, ki lahko z eno potezico razveljavi našo ustavo, in to pospremi s hvalospevom demokraciji ter aplavzom sami sebi. Juhej!

  • Share/Bookmark

Irski prijatelji, glasujte proti v mojem imenu

Maj 16th, 2008 by Mr. Mojo

Dragi irski prijatelji in prijatelji Evrope,

Sem državljan države članice EU. V Sloveniji nam niso dovolili glasovanja o prihodnosti Evrope. Vi, naši prijatelji na Irskem, imate edini pravico in možnost glasovanja o Lizbonski pogodbi, dne 12. junija.

To pogodbo zavračam kot nedemokratično v načinu in vsebini. Prosim, glasujte PROTI tej pogodbi zame, saj je to prvi korak k izgradnji socialne, ekološke, demokratične in miroljubne Evrope.

Peticijo lahko podpišete tukaj.

  • Share/Bookmark