George Russell – New York, NY

… a city so nice they had to name it twice…

Nekoč sem brskal bo Barnes & Nobleu, iščoč nekaj, kar bom bral ob kavi in v hotelu pred spanjem in sem naletel na The Making of Kind of Blue: Miles Davis and His Masterpiece. Zanimivo branje, sploh za entuziaste. Knjiga pa vsebuje nekaj, česar nisem pričakoval. Namreč celo poglavje je posvečeno Georgu Russellu, glasbeniku, ki ni sodeloval pri snemanju, ni napisal niti enega komada, je pa po mnenju avtorja enakovredno prispeval k končni glasbeni podobi albuma. Bil je dokaj dober, vendar ne genialen bobnar in pianist.

Veliko več o sami biografiji si lahko preberete, če malo pogooglate, zato ne bom recikliral.

Vendar, kar se mi zdi vredno poudariti je, da se je v 40-ih letih preselil v New York, kjer je hengal v kletnem stanovanju Gila Evansa na 52. ulici. Tam se je takrat zbirala cela vzhodnoobalna scena – Miles Davis, Coltrane, Bill Evans, Monk, celo Parker se je hodil tja zadevat. To henganje pri Evansu je bila kohezivna sila, ki je držala vso sceno skupaj, tam so se izmenjevale ideje, glasbene, politične in filozofske (verjetno so se tudi včasih samo zadeval ali nabrisal kakšno bejbo, ne bodimo preveč idealistični).

Kakorkoli, z Davisom sta presedela cele noči in tuhtala kako bi standardno harmonično strukturo dopolnila, da bi dovolila solistu več svobode pri izbiri tonov, ki jih igra v melodiji. Med temi pogovori, posedanju za klavirjem, kjer sta z Davisom razčlenjevala posamezne akorde in harmonične progresije in hospitalizacijo zaradi tuberkuloze, ki ga je pestila od mladih let, se mu je porodila zamisel o modalni tonalni organizaciji. Zamisel ni bila povsem sveža. Mnogi glasbeniki so že koketirali z modalnimi koncepti, vendar je bil prvi, ki jo je artikuliral in združil v teorijo, na kateri od takrat temelji praktično vsa sodobna glasba. In en prvih albumov, ki skoraj v celoti utilizira to teorijo je prav Davisov Kind Of Blue.

Ko sem prebral zgodbo o Russellu, sem iz čiste radovednosti šel poiskat kakšne posnetke. Prva plošča, ki sem jo nabavil, je New York, New York. Dam v player in whoa! Pozabite na zgodbe o tem, da je bil Sergeant Pepper prvi konceptualni album, pozabite na zgodbe, da se je rap pojavil ob koncu 70-ih, začetku 80-ih. Ta album je bil desetletja pred svojim časom. In ekipa: Jon Hendricks; Bill Evans; Art Farmer; Phil Woods; John Coltrane; Max Roach; Al Cohn; Benny Golson …

One word: listen!

Think you can lick it, get to the wicket, buy you a ticket, go! Go by bus, by plane, by car, by train. New York, New York, what they call a sumthin-else town. City of more than eight million people with a million people passing through every day. Some come just to visit and some come to stay. If you scuffle hard enough and you ain’t no dunce you can always get by in New York City I heard somebody say once Yeah, if you can’t make it in New York City, man, you can’t make it nowhere. So where do people come to scuffle? Right here.

Think you can lick it, get to the wicket, buy you a ticket, go! New York, New York, a city so nice they had to name it twice. It may seem like a cold town, but man, let me tell you, it’s a soul town. And it ain’t a bit hard to find someone who’s lonesome or forlorn But it’s like finding a needle in a haystack to find somebody who was born here.

New York, New York, a somethin-else town, alright. East Side, West Side, Uptown, Downtown, There’s one thing old New York City has… and that’s jazz. A while ago there were cats reading while cats played jazz behind them. There wasn’t nothing happenin until the musicians took right on, like they do to remind them.

I wrote the shortest jazz poem ever heard. It’s nothing about huggin or kissin… One word: Listen!

Za poslušanje potrebuješ Flash Player.

  • Share/Bookmark

8 odgovorov to “George Russell – New York, NY”

  1. tincapinca komentira:

    :) men je pa tale pesem fullll FULLLL FULLLL dobra…. New York….city that never sleeps….kje si to dobil……da ukradem se jaz te lepe jazzy momente?

  2. dfunkydrek komentira:

    Kind Of Blue je odlična plata. Uff, kje si pa ti slišov, da se je rap začev v 70-ih? Zanimiv komad, že iščem plato.

  3. tincapinca komentira:

    miles davis???? neeeeeeeeeeee

  4. Mr. Mojo komentira:

    @dfunkydrek: Kdaj pa se je začel?

  5. dfunkydrek komentira:

    Tudi prej se je že pojavljal, točne letnice pa ne vem. Res pa je, da se je tisti pravi rap začev furat v 70-ih.

  6. Mr. Mojo komentira:

    Wikipedia pravi takole: “Hip hop music, also known as rap music, is a style of music which came into existence in the United States during the mid-1970s, and became a large part of modern pop culture during the 1980s.” http://en.wikipedia.org/wiki/Hiphopmusic

    No, seveda so obstajali rudimenti rapa in hip-hopa veliko prej.

    Me je pa presenetila podobnost tega uvoda z rapom/hip-hopom – zgolj ritmična podlaga, izgovorjeni verzi, all that. Pa vsi komadi na plati se začnejo na podoben način. Priporočam nakup ali download.

  7. dfunkydrek komentira:

    Sem si jo priskrbel. Zanimiva.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !