Arhiv za Avgust, 2007

Lepa sela lepo gore

Ponedeljek, Avgust 20th, 2007

Noćas se Jezera pale!

YouTube slika preogleda

Posnetek je z jezerske fešte & koncerta Severine 15. avgusta v Jezerih na Murterju. Žal mi je zmanjkalo spomina v fotoaparatu in je posnetek prezgodaj prekinjen.

    Opomba: te bengalke niso prizgane za Severino, ampak za Štriga, lastnika legendarnih Ćakul, ki ima 16. avgusta rojstni dan in mu vsako leto točno ob polnoči pripravijo improvizirani nogometni ognjemet.
  • Share/Bookmark

Ponudba

Nedelja, Avgust 5th, 2007

Nudim steklenico Jack Danielsa (ali ekvivalentno količino drugega alkota) in šteko Marlborotov (ali ekvivalentno količino druge droge) tistemu, ki najde znanstveno raziskavo ali študijo, ki nepreklicno dokazuje vzročno-posledično povezavo med izpostavljenostjo tobačnem dimu v okolju in obolevnostjo z boleznimi, ki jih sicer pripisujemo kajenju. Ponudba je odprta, dokler sam ne najdem takšnega dokaza.

Edit: Pohitite, iščem že 8 mesecev. Tu nekje mora biti! Po mojem sem blizu!

  • Share/Bookmark

Razpustitev parlamenta in nova vlada

Nedelja, Avgust 5th, 2007

Diskusije, politična trenja in delitve v slovenskem političnem prostoru dosegajo vrhunec. Zdi se, da večplastna polarizacija družbe na bele/rdeče, kadilce/nekadilce, liberalce/konzervativce, liberalce/libertalce, libertalce/talce, čefurje/Slovence, strankarske/neodvisne … nikoli ni bila večja. Ironično, ta polarizacija ni bila nikoli manj smiselna ali plodna. Namreč, odkar smo vstopili v EU, je kakršna koli politična oblast v Sloveniji šla rakom žvižgat (oziroma svirat kurcu, odvisno od tega, na katerem bregu čefursko-slovenske delitve se nahajate). Zakone nam servirajo od daleč. Kar je najbolj grozno, teh zakonov nam ne servirajo politiki ali neka v nekem drugem okolju preverjena volja ljudstva. Ne, zakoni nastajajo v sivem, kafkijanskem okolju bruseljskih pisarn. Ste kdaj gledali nadaljevanko Yes, Minister? No, tisti sekretar, neimenovani, neizpostavljeni, vedno v senci – ta je tisti, ki nam piše zakone in kroji usodo. Nato bruseljski ministri stvar servirajo v obliki obvezujoče direktive, mi na njeni podlagi sprejmemo zakon in to je to. Konec zgodbe. Povsem vseeno je, kdo ima večino v parlamentu, kdo je predsednik vlade in koga si izbere za ministre, kdo nadzira medije, kdo se strinja in kdo benti. Oblast prihaja od zunaj, naše zdrahe pa služijo zgolj preusmerjanju pozornosti in hranjenju tega zdaj resnično obsoletnega aparata.

Zato predlagam razpustitev parlamenta in vlade. Koji kurac bi plačevali kupe MEurov za kopico pajacev brez funkcije? Predlagam, da novo vlado izberemo naključno iz telefonskega imenika, podobno kot anketarji izberejo anketirance. “Dober dan, bi lahko prosim govoril s polnoletno osebo, ki je zadnja praznovala rojstni dan? Čestitam, postali ste minister za _______”. Vsak naključno izbran minister bi bil enako sposoben za opravljanje funkcije (če se le zna podpisati, ali vsaj narisati križec). Predlagam tudi, da ministrov ne bi imenovali z imenom in priimkom, ampak samo s prvim imenom in krajem bivanja. Recimo minister za zdravstvo – Klemen iz Vrhnike, ministrica za šolstvo – Tjaša iz Kranjske gore, itd.

Sistem bi imel ogromno prednosti. Na primer, vsi bi imeli enake možnosti, če le imajo stacionarni telefon. Ministri bi bili zamenljivi. Če bi prišlo do atentata, bi pač na hitro izbrali naslednjega ministra, čeprav ta scenarij ni verjeten, kajti, zakaj bi kdorkoli želel moriti tako izbrane ministre. Pa vseeno, nikoli ne bi prišlo do vladne krize in/ali razpustiutve vlade. Tako izbrana vlada ne bi bila niti malo manj učinkovita, ministri bi bili enako kvalificirani kot ti, ki sedaj opravljajo to funkcijo. Politična polarizacija bi bila nesmiselna, ne bi se več klali med seboj okrog nepomembnih stvari. Vso vlado bi lahko preselili v prostore enega izmed sedanjih ministerstev, recimo Mladiko, vse ostale prostore, vključno s parlamentom in ministrstvi bi lahko prodali ali oddali. Na ta način pridobljena sredstva bi lahko porabili za odpravnine in socialno podporo za člane sedanjega državnega aparata (pol leta po 160% minimalca x število ministrov in poslancev. Prihodek bi bil fantastičen. Stroške bi najbrž pokrili že s prodajo prostorov enega samega ministrstva. Vse ostalo bi bil čisti plus. Si predstavljate koliko onkoloških inštitutov in pediatričnih klinik bi lahko zgradili, namesto da sredstva zbiramo z dražbami medvedkov… ). V življenju se nam dejansko (vsaj na slabše) ne bi spremenilo nič. Vse bi potekalo po že nastavljenem vzorcu, za katerega smo se odločili ob vstopu v EU. OK, s tem lahko živimo (moramo živeti), vendar zakaj bi še naprej hranili parazite, ki so nas tja popeljali? Odgovor je preprost. Ni nam treba.

  • Share/Bookmark