V EU zaradi pitja vode vsako leto predčasno umre na desettisoče oseb

Ameriška Agencija za zaščito okolja (Environmental Protection Agency) je leta 1992 objavila poročilo, v katerem je uvrstila tobačni dim med kancerogene snovi razreda A (snovi, kancerogene za človeka). Poročilo so večkrat kritizirali znanstveniki in neodvisni strokovnjaki (eno obsežnejših analiz poročila lahko najdete tukaj. Malce daljše, vendar nadvse poučno branje.

Pri EPA so izvedli meta-analizo študij, v katerih so ocenjevali relativno tveganje izpostavljenosti tobačnem dimu v okolju. Od 30 študij, ki so jih omenili v študiji, v katerih so ocenjevali tveganje pri izpostavljenosti na domu, so samo v 6 študijah pokazali statistično signifikantno asociacijo med tobačnim dimom in rakom pri osebah, ki so bile poročene s kadilci. Študije, ki so jih dejansko uporabili pri poročilu, so omejili na 11 študij, opravljenih v ZDA. Pri 95-odstotnem intervalu zaupanja, ki je po smernicah EPA (Guidelines for Carcenogenic Risk Assessment) standard za tovrstne raziskave, v nobeni od teh študij niso opazili statistično signifikantnega tveganja. Ko so interval zaupanja znižali na 90 %, je samo ena študija pokazala statistično signifikantno tveganje.

Nadalje, dve največji in najnovejši študiji, od katerih je eno financiral ameriški National Cancer Institute, so povsem izpustili iz analize. Če bi ti dve študiji vključili v analizo, tudi pri 90-odstotnem intervalu zaupanja ne bi bilo nikakršnega statistično signifikantnega tveganja.

Če to pogledamo še v kontekstu dejstva, da je EPA tobačni dim v okolju javno opredelila kot kancerogen še preden so sploh začeli kakršno koli raziskavo, je več kot očitno, da je šlo bolj za politično odločitev, kot pa za iskanje dejanske narave tobačnega dima.

No, kakorkoli, pri EPA so prišli do zaključka, da je relativno tveganje (RR) za nastanek pljučnega raka pri izpostavljenosti tobačnem dimu 1.19, oziroma, po “žurnalistično”, da je tveganje povečano za cca 20 odstotkov.

Stvari pa vseeno niso tako preproste. Tako majhno relativno tveganje (ja, majhno, RR 1.19 je praktično zanemarljiv dejavnik) nima skoraj nikakršnega epidemiološkega pomena. Relativno tveganje, manjše od 2,0, se redko upošteva, najbolj zanimivo je, da ga ne upošteva ravno organizacija, ki je ugotovila, da pasivno kajenje povzroči 3000 primerov raka v ZDA letno. Recimo, RR za pojav levkemije pri otrocih, ki živijo blizu visokonapetostnih vodov je 1,69, EPA pa vseeno trdi, da je bivanje v tem okolju varno. Za primerjavo – pri pitju kave je RR za nastanek raka mehurja 1,4, za nastanek raka pankreasa pa med 1,8 in 2,7, pri pitju vode iz pipe pa je RR za nastanek raka mehurja 1,20, za nastanek raka rektuma pa 1,38. Da se ne bi osredotočali samo na stvari, ki jih počnete sebi, ne pa tudi drugim okoli sebe, povejmo, da je RR za nastanek tumorja na možganih zaradi uporabe mobilnega telefona med 1,5 in 2,9, kar precej presega ocenjeno relativno tveganje pri pasivnem kajenju, medtem ko je RR za nastanek raka, če 3-7 let živite v bližini oddajnika za mobilne telefone celo 4,15.

Problem pri relativnem tveganju je ta, da RR pove, da obstaja statistična povezava med dejavnikom tveganja in boleznijo. To je vse. Ne pove ničesar o vzročno-posledični povezavi. Večji RR pomeni večjo verjetnost, da ta povezava obstaja, vendar so za njeno vzpostavitev potrebne dodatne raziskave. Pri tako majhni vrednosti RR lahko na nastanek raka vpliva nešteto spremljajočih dejavnikov. Če bi na osnovi relativnega tveganja pri vodi iz pipe izjavili, da pitje vode ubije na desettisoče ljudi v EU, bi se vam smejali.

Točno to pa so naredili avtorji poročila Lifting the Smokescreen, ki so prišli do številke 79.000 smrti v EU na leto zaradi pasivnega kajenja. S to študijo je toliko stvari narobe, da ne vem, kje naj začnem. Na primer, odstotek kadilcev v Grčiji so povzeli po številu v Italiji (ker sta obe južnoevropski državi), odstotek kadilcev v Sloveniji so povzeli po Slovaški (ker sta “near neighbouring countries”). Nadalje, za izračun števila smrti so uporabili formulo za delež populacije (“population attributable proportion”), za katero še sami navajajo, da je za njeno veljavnost nujno potrebna vzročno posledična povezava (“The application of this formula depends fundamentally on the presence of a causal relationship between the exposure and outcome rather than on a relationship that represents a statistical association only.“), ki pa je pri tobačnem dimu v okolju preprosto ni.

Sedaj pa pride največja cvetka – kako so ugotavljali, kdo je bil izpostavljen in kdo ne. Predstavljajte si, da delate v veliki poslovni zgradbi. Recimo 15-nadstropni stolpnici. Sedaj si pa predstavljajte, da v tej stolpnici na prvem nadstroju obstaja ena kadilnica. Imate sodelavca, ki dela na 14. nadstropju. Nikoli v življenju ni kadil, živel je sam, ukvarjal se je s športom, v lokale ni zahajal, nekega dne, pri svojih 55-ih se je pa na lepem zgrudil od infarkta. Bi njegovo bolezen pripisali tej kadilnici v prvem nadstropju? Najbrž ne. No, ta študija pa bi (“Since such areas for smoking are presumably indoors, and there appear to be no laws requiring them to have separate, externally ventilated air conditioning systems, it is likely that at least some tobacco smoke from these areas is recirculated throughout the relevant workplaces. In practice, this would mean that all employees would be passively exposed to tobacco smoke at work if any smoking occurred in the same building.“). In tako so prišli do številke 79.000 oseb letno v EU. Vredno je omeniti tudi to, da v poročilu ponavljajo nesmisel, da izboljšanje prezračevanja prostorov ne more zmanjšati (že tako majhnega) negativnega vpliva tobačnega dima v okolju, oziroma, da ne more biti ustrezna alternativa popolni prepovedi kajenja, medtem ko rezultati, ki jih objavijo na strani 108 jasno pokažejo, da že zmerno prezračevanje v zelo kratkem času zmanjša izpostavljenost za približno eno polovico, pri boljšem prezračevanju ta izpostavljenost nikoli ne doseže niti polovice vrednosti, po eni uri pa je praktično ni več. Seveda, samo s popolno prepovedjo kajenja lahko dosežejo svoje cilje, ki več kot očitno niso zgolj skrb za zdravje delavcev.

Če se komu ljubi brati, bo ugotovil, da je spornih navedb v študiji še ogromno. Vsa stvar bi bila smešna, če ne bi bila nevarna, če takšnih brutalnih laži ne bi servirali mainstream medijem, kot so 24ur, Delo ali Siol, in z njimi vplivali na javno mnenje, ter če za temi lažmi ne bi stali očitni interesi farmacevtske industrije. S temi podatki manipulira tudi IVZ v svojih zavajajočih pamfletih, v katerih vas ne pozabijo opomniti, da pomoč pri opuščanju kajenja poiščete v lekarni.

  • Share/Bookmark

15 odgovorov to “V EU zaradi pitja vode vsako leto predčasno umre na desettisoče oseb”

  1. Katja komentira:

    Tole bi blo treba objavit še kje, da bi zadevo prebralo vec ljudi. Predvsem nekadilci, ki vztrajno in slepo verjamejo vsemu, kar jim mediji in “strokovnjaki” prodajo.

  2. Anuška komentira:

    Lepo bi bilo, če bi tak prispevek lahko zasledili v kakšnem uradnem mediju…

  3. spookymulder komentira:

    Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da sem že srečal primere ljudi, ki so zboleli in umrli zaradi tipičnih bolezni, ki so posledice kajenja, pa v življenju niso kadili, so pa redno kadili njihovi partnerji (oziroma nekdo v njihovem gospodinjstvu). Zato me na žalost nobena študija ne more prepričati, da pasivno kajenje ni škodljivo (teorija brez prakse je kakor voz brez akse).

    Če se ti gre zgolj za številke (in po tvojem majhne verjetnosti obolevanja zaradi pasivnega kajenja), je pa to bolj slaba tolažba za tiste, ki padejo v skupino nesrečnikov, ki so kljub (po tvojem) majhnim možnostim vseeno postali žrtve pasivnega kajenja. Si upaš takemu bolniku v obraz reči, da je možnost obolevanja zaradi pasivnega kajenja statistično gledano zanemarljivo majhna?

    In ja, verjetno boš skušal zatrditi, da je ta oseba lahko umrla tudi zaradi onesnažene vode, mobilnega telefona, visokonapetostnega voda, plinskega kuhalnika ali česa podobnega, ker pač veš, da (vsaj zaenkrat) še ne moremo 100% dokazati povezav med boleznimi in pasivnim kajenjem, ker gre res pri večini teh zdravniških ocen za veliko verjetnost, da je neko bolezen povzročilo pasivno kajenje, ne pa za neizpodbitno dejstvo, zato pač lahko kadilci s tem adutom v rokavu še žonglirajo s statistiko in opravičujejo svojo razvado. No, jaz si glede na primere iz prakse vseeno upam trditi, da pasivno kajenje ubija, kar zagotovo ni sprejemljivo in moralno, četudi morda ne gre za tako velike številke, kot jih navajajo nekateri (toda kdo daje kadilcem pravico, da odločajo, kakšna je še sprejemljiva številka smrti nedolžnih ljudi, zavoljo razvade kajenja?)!

  4. Mr. Mojo komentira:

    @spookymulder: če nočeš razumeti, pač ne boš razumel. 1) država se s tem zakonom nikakor ni lotila problema kajenja na domu (kjer celo po njenih sprevrženih statistikah zboli 9/10 nekadilcev) ampak kajenja v javnih prostorih, v katere nikomur ni treba vstopiti, če ne želijo. Ampak pustimo za zdaj ta argument.

    Osnovni problem je, da ta ista država, ki tako zganja vik in krik okoli kajenja, z lahkoto dopušča veliko hujše stvari. Ne samo, da jih dopušča, ampak ob veliko večjem tveganju, trdi, da gre za varne dejavnike. To ni adut kadilcev, to so podatki istih ljudi, ki trdijo, da je pasivno kajenje škodljivo. Kako naj drugače razumem tako početje, kot navaden witchhunt?

    Ti nimaš primera iz prakse, ker ga ne moreš imeti. Morda si osebno prepričan, da je te tvoje primere iz prakse povzročilo pasivno kajenje, vendar 1) matematika ne govori ravno tebi v prid in 2) tiste bolezni je lahko povzročilo nešteto drugih dejavnikov in to dobro veš.

    Nadalje, če bi pasivno kajenje res bilo odločilni dejavnik, obstaja nešteto načinov, da se izpostavljenost dimu zmanjša in se tako zmanjša še ta majhna verjetnost. Kot sam veš, nihče od nasprotnikov kajenja ni pripravljen niti približno poiskati rešitev, ki bi bila sprejemljiva za oboje in ki ne bi bila absolutna segregacija.

    In še nekaj – ni res, to, kar praviš, namreč, da “gre res pri večini teh zdravniških ocen za veliko verjetnost, da je neko bolezen povzročilo pasivno kajenje, ne pa za neizpodbitno dejstvo,” Ravno nasprotno, gre za zelo majno verjetnost. Tako majhno, da je verjetni vpliv drugih dejavnikov nekajkrat večji. In tako majhno, da bi KATERIKOLI drugi dejavnik, razen pasivnega kajenja, preprosto ignorirali.

    Zanima me, kako bi reagiral, če bi bilo znanstveno dokazano, da ima majhna izpostavljenost tobačnem dimu pozitiven učinek in da ščiti pred boleznimi, ki jih sicer pripisujejo kajenju. Ali bi bil še vedno tako zelo proti, ali pa imaš nek osebni grudge proti kadilcem? Ne vem, ali veš, ampak nemalo študij namreč kaže ravno to. Preberi si študijo, na katero se sklicujejo predlagatelji zakona: http://www.mojomusic.net/who_study.pdf

    Če ti po tem ne bo slabo, potem si verjetno ti tisti, ki ne želiš videti resnice.

  5. simm komentira:

    @Mr. Mojo, od kje hudiča še črpaš to energijo, da ljudem dopoveduješ te rezultate. Res, dober zapis si naredil, a kaj, ko ga “veliki” lobiji obidejo brez problema. Tudi s plinom bi lahko polnili avte, a jih ne … menda je nevarno, pravijo, a nimajo nobenih dokazov, razen seveda home made predelav nekje v Srbiji! Ampak, ustreza …

  6. Gorazd komentira:

    Ravno imunost telesa je posledica izpostavljenosti majhnom količinam škodljivih snovi. Otroci je dobijo,ko se valjajo zunaj po tleh,pesek v usta in podobno. Tudi umetna imunost je izzvana na podoben način (cepivo z neaktivnim virusom npr.). Če je prostor zakajen od cigaretnega dima,imunski sistem obrani pljuča pred onesnaženjem in ga brani tudi kasneje pred onesnaženostjo iz avtomobilov in industrije. Naj “znanstveniki” raziščejo to teorijo in naj ne razglašajo tisto,kar jim trobijo kretenski politiki z “doktoratom”.

  7. Gorazd komentira:

    Še nekaj! Koliko si država pobere od cigaret. Lani sem bil na izletu v Ohridu in sem na tržnici kupil kilogram! tobaka. To me je koštalo 350 denari (Makedonskih),na hitro preračunano v tolarje 1400,v evrih švoh 6! Zdaj pa si preračunaj! P.S. Nekaj tega tobaka imam še,moj bratranec je Hors,ki ga ti dobro poznaš,tudi njemu sem ga dal in če bi ga rad probal,ti ga z veseljem pošljem.

  8. spookymulder komentira:

    @Gorazd: ROFL!!! No, tole sem se pa nasmejal, kot že dolgo ne. Hočeš torej reči, da je dim kot virusi in bakterije? Da telo dobi imunost na dim, če ga človek vdihuje? Imunost lahko dobiš samo proti ŽIVIM stvarem (virusi, bakterije, beljakovine v piku čebele ali piku kače …), ne pa proti anorganskim, kot je dim ali kakšne druge kemikalije. Si že kdaj videl izrezana pljuča umrlega človeka. Naj ti pomagam … pri dojenčku so rožnata, pri kadilcu so logično črna, pri nekadilcu so pa temno rožnata oziroma svetlo rjava. Zakaj vendar niso rožanta, če pa naj bi po tvoji teoriji pridobil imunost proti dimu?!? Ti sploh veš, kako deluje imunski sistem? Misliš, da se bele krvničke lahko vežejo na molekule CO2 in NO iz cigaretenga dima in jih uničijo tako kot na bakterije? Imunost proti dimu … no, ta je pa dobra. Če odkriješ kaj takega, ti nobelova nagrada zagotovo ne uide. ;-)

  9. Gorazd komentira:

    No ja,politiki ves čas govorijo oslarije in lažejo,pa jim narod povečini verjame,zato lahko kakšno trapasto bleknem tudi jaz. 20. septembra sem prenehal kadit,vendar mi tobak še zmeraj diši in sem na vsak način proti temu trapastemu zakonu. Niti pod razno nisem nehal kadit zaradi tega zakona.

  10. Mr. Mojo komentira:

    @spookymulder – nasmejal se bom tudi jaz, ker tudi ti očitno ne veš, kako deluje imunski sistem. Namreč znano je, da lahko z različnimi načini organizem poveča ali zmanjša imunost proti rakavim celicam in ta model, ki ga je omenil Gorazd, bi načelno lahko deloval. Statistično gledano ni nikakršnega indica, da ni tako, ravno nasprotno, že omenjena študija WHO je pokazala, da je pri nekadilcih, ki so odraščali v gospodinjstvih, v katerih se kadi, incidenca raka na pljučih za 22% manjša kot pri nekadilcih, ki v otročtvu niso bili izpostavljeni. To je obenem bil edini statistično signifikantni rezultat, ki so ga dobili v študiji. Vsi rezultati, ki so kazali na kakršno koli asociacijo med pasivnim kajenjem in obolevnostjo, so bili nesignifikantni.

    Aja, da ne pozabim – “ROFL!!!”

  11. spookymulder komentira:

    Joj, sem mislil, da se kot znanstvenik vsaj na ta vlak ne boš spustil, pa vseeno sedaj primerjaš rakave celice in cigaretni dim?!? Rakave celice so še vedno celice, torej živ organizem, zato je povsem jasno, da se proti njim imunski sitem lahko brani, cigretni dim so pa atomi in molekule, na katere imunski sistem ne more delovati. O teh tvojih študijah pa raje ne bi spet začel debate, ker vedno lahko najdeš najbolj bizarne študije, ki na tak ali drugačne način govorijo to, kar želiš slišati, ne glede na to, da je to v popolnem nasprotju z vsemi drugimi medicinskimi dognanji.

    Ampak dobro, humor me in mi zaupaj, kje najdem to študijo, da se lahko sam prepričam, kako so prišli do takih rezultatov (ki bi v bistvu na glavo postavili vse kar trenutno vemo o imunskem sistemu).

  12. Mr. Mojo komentira:

    @ Spookymulder: ta “bizarna študija” je ena izmed študij, na katere se sklicujejo predlagatelji protikadilskega zakona (pa ne samo pri nas, je ena izmed študij, ki jo protikadilski lobiji najpogosteje citirajo). Žal (zanje) rezultati te študije kažejo, da izpostavljenost cigaretnem dimu nima nikakršnega statistično signifikantnega negativnega učinka (na pojavnost pljučnega raka), obenem pa kažejo, da ima statistično signifikantni zaščitni učinek pri tistih, ki so v otroštvu izpostavljeni cigaretnem dimu doma. Študijo je financirala WHO, izpeljali pa so jo pri International Agency for Research on Cancer. Že sama izvedba študije (a case–control study of lung cancer and exposure to ETS in 12 centers from seven European countries) kaže na to, da je ena redkih študij s tega področja, ki jo gre jemati resno.

    Dobiš jo tukaj

  13. spookymulder komentira:

    Hmmm… zanimivo, ampak naslednji citat iz te študije nikakor ne potrjuje tvojih trditev, da izpostavljenost pasivnemu kajenju zmanjšuje pojavnost raka: “In the light of the inconsistent findings of other studies, our results on childhood ETS exposure can be plausibly interpreted as sampling fluctuation around a relative risk of 1 (no effect) and DO NOT allow us to conclude that ETS exposure during childhood is protective against lung cancer.” Kje si torej dobil podatke za tako trditev?

  14. Mr. Mojo komentira:

    Yeah, right, edini statistično signifikantni rezultat je “sampling fluctuation”, vsi ostali (statistično nesignifikantni) rezultati pa kažejo, da “pasivno kajenje poveča tveganje za nastanek raka”. Bullshit. Najprej so hoteli rezultate prikriti, ko ni šlo, so jih objavili, ko pa jih je znanstvena skupnost skurcala zaradi teh zaključkov na osnovi takšnih rezultatov, se niso spuščali v znanstveno razpravo, ampak so raje izdali press release z naslovom “Passive smoking does cause cancer, don’t let them fool you”. Seveda, hitri damage control za bralce Slovenskih novic.

    Podatki za to trditev so v samem članku. Če pogledaš graf na starni 4, boš videl, da je edini rezultat, pri katerem CI ne sega čez 1 (torej edini statistično signifikantni rezultat), prav ta, ki se nanaša na izpostavljenost v otroštvu. Rezultat je nadalje razčlenjen po državah na strani 5 (graf A). Poleg tega lepo piše: “A total of 389 case subjects and 1021 control subjects reported ever having been exposed to ETS during childhood, for an overall odds ratio (OR) of 0.78 (95% CI40.64–0.96) (Table 2).” Iz tega rezultata je razvidno (če lahko uporabim terminologijo, ki je tako ljuba nasprotnikom kajenja), da izpostavljenost ETS-u v otroštvu zmanjša tveganje za nastanek pljučnega raka za 22%.

    Nadalje piše: “Statistically significant results were the reduced risk from childhood exposure and the increasing trend in risk for weighted duration of exposure to ETS from the spouse or at the workplace. Vehicles and public indoor settings did not represent an important source of ETS exposure.”

    Da pa ne bi mislili, da njihovi rezultati niso pomembni, nam še povedo, da: “An important aspect of our study in relation to previous studies is its size, which allowed us to obtain risk estimates with good statistical precision, to separate sizable groups of case and control subjects with high exposure to ETS …”

    Nadalje, če so omejili rezultate na histološko dokazane primere pljučnega raka, so dobili OR 1,11 (za izpostavljenost v službi in doma). 1,11!

  15. Koalicij komentira:

    Čaw! A bi se komu dal še primerjat – tko teoretično, da vržem kost – kakšna je razlika v izpostavljenosti dimu doma, kjer tvoj partner kadi (10-20 čikov na dan in sproti prelufta), al pa v 8-urnem šihtu v nezventiliranem nočnem lokalu, kjer 300-500 ljudi v tem času pokadi fakin ne vem 2000-6000 čikov?!?! A ni to po simpl matematiki 200-600x hujš? Kakšno je relativno tveganje v tem primeru? A mamo raziskavo/študijo? Pa dihi in se nasmihi, vesela natakarica! Sej si vedla, v kaj se spuščaš, al kako?!?! (ROTFLMAO – v dobesednem prevodu: odsmejujem si rit valjajoč se po tleh!) No, sicer pa mamo vsi možnost izbire … Aja! Razen kadilcev po tanovem, hehe. Absolutno se strinjam, da se lahko kadi v kkšnih izsesovalnih komorah – js bi jih poimenovala SUCKER tm, hehe Sori, morm mau … Sej – a smemo tle pisat v taki slengovski MSN-jščini al se morm bolj potrudit, k ste vsi tko študiozni? (… in zihr bom fasala reply v zvezi z glasnostjo v lokalih in še kej podobnega … Morda, kako nam škoduje bioritem nočne ptice ali pa nezadovoljstvo na delovnem mestu? Seveda zgolj v primerjalnem kontekstu … 1,11 vs 2,70 …) Če bi pa slučajno radi nehali kaditi, je na tržišču beznikotinsko odvajalo od kajenja (www.buproprion.com). Pa še shujšate lahko:) + bonus: WASHES YOUR BLUES AWAY! Posebno opozorilo: Pazite na količino zaužite vode ob tableti; o priporočeni količini se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom! Lep dan želim vsem! Saška

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !