Naši vrli poslanci so 30. januarja ratificirali Lizbonsko pogodbo. Pogodba naj bi začela veljati, ko bo ratificirana v vseh državah članicah. Zgodba o tem, ali se bo pri nas in v drugih državah o njej odločalo na referendumu, je dokaj znana. EU je na vsak način želela preprečiti kakršne koli zaplete okoli ratifikacije. Z različnimi pritiski je preprečila izvajanje referendumov, nekatere države pa celo pripravila do tega, da so spremenile ustavo, da bi lahko ratifikacijo izvedle po tihi poti, brez zapletov in brez umešavanja kritične javnosti.
Edini, ki so v tej zgodbi ohranili hrbtenico, so bili Irci. Predvidoma naj bi 12. junija odločali o tem, ali bo Irska sprejela Lizbonsko pogodbo in posledično odločali o njeni veljavnosti v EU, kajti, še enkrat, pogodba naj ne bi veljala, dokler ni ratificirana v vseh državah članicah. Eeeeeee - wrong.
To soboto sem slučajno izvedel, da je Evropski parlament še 20. februarja izglasoval odločitev, da rezultatov Irskega referenduma ne bo upošteval. Očitno minorna informacija, ki za naše medije in za našo tiskovno agencijo ni bila vredna poročanja.
Skratka, gotovo je. Parlament je v našem imenu izglasoval kapitulacijo, predal praktično vso oblast in suverenost entiteti, ki očitno lahko hladnokrvno vzame še tisto malo suverenosti, ki bi nam sicer pogojno ostala, entiteti, ki lahko z eno potezico razveljavi našo ustavo, in to pospremi s hvalospevom demokraciji ter aplavzom sami sebi. Juhej!