Arhiv za ‘ Aktualno’ Kategorija

Analiza vzrokov za rezultat irskega referenduma

Četrtek, Junij 19th, 2008

Janša je danes na vrhu EU izjavil, “da pričakuje, da se bo proces ratifikacije Lizbonske pogodbe nadaljeval tudi po irski zavrnitvi dokumenta” in “da od Irske pričakuje prve analize vzrokov za referendumski “ne”.”

In še komentar k članku, ki ne bi mogel bolje povzeti pričakovanj EU:

gregor666 [ 18:34 ] mnozicni posiljevalec bo analiziral vzroke, zakaj mu je edina, ki jo je vprasal, rekla ne.
  • Share/Bookmark

Irska – 12 točk!

Petek, Junij 13th, 2008

Hvala!

  • Share/Bookmark

Irski prijatelji, glasujte proti v mojem imenu

Petek, Maj 16th, 2008

Dragi irski prijatelji in prijatelji Evrope,

Sem državljan države članice EU. V Sloveniji nam niso dovolili glasovanja o prihodnosti Evrope. Vi, naši prijatelji na Irskem, imate edini pravico in možnost glasovanja o Lizbonski pogodbi, dne 12. junija.

To pogodbo zavračam kot nedemokratično v načinu in vsebini. Prosim, glasujte PROTI tej pogodbi zame, saj je to prvi korak k izgradnji socialne, ekološke, demokratične in miroljubne Evrope.

Peticijo lahko podpišete tukaj.

  • Share/Bookmark

Ko glasbenega analfabeta motijo lihi ritmi

Ponedeljek, Februar 11th, 2008

Marko Crnkovič, avtor bloga s pomenljivim naslovom Za narodov blagor, je v zadnji številki Žurnala napisal kolumno “Srbi ne bi tekmovali s turbo polko”.

Po njegovih besedah je na zadnjem izboru za EMO malo manjkalo, da “se z izborom zmagovalca ne bi osmešili samo kot nemuzikaličen narod, temveč z mešanico srbske in ciganske štance celo kot hlapčevski”. Kot pravi, “glavni problem je bil v srbskem petosminskem melosu.” Pravi, da ga je grožnja, da bi na EMI zmagali neparni ritmi, celo pripravila do tega, da je navijal za Rebeko Dremelj.

V politične implikacije tega zapisa se ne bom spuščal (čeprav me že samo namigovanje na neprimernost kakršne koli glasbe sili k bruhanju), glede glasbe pa ne bom tiho. Ne vem, koliko je nemuzikaličen ta narod, vendar upam, da ne tako pošastno kot Crnkovič, in upam, da zna šteti vsaj do 7, kajti takt tega narodu neprimernega komada je sedemosminski in ne petosminski, kot je zapisal. Isti sedemosminski takt, ki so ga med drugim uporabljali Igor Stravinsky, Philip Glass, Steve Reich, Bela Bartok, Paul Desmond, Frank Zappa, Pink Floyd, Led Zeppelin, Laibach … in še bi lahko naštevali.

Beda.

  • Share/Bookmark

DZ ratificiral Lizbonsko pogodbo in zavrnil predlog spremembe protikadilskega zakona

Sreda, Januar 30th, 2008

Pa smo fasal. Brutalno, analno in brez lubrikanta.

Brez lubrikanta

Na vseh področjih.

  • Share/Bookmark

Thanks a LOT!

Nedelja, Januar 20th, 2008

MSN, 20. januar 2007.

Cast (in order of appearance): Kat – Kat Mr Mojo – Mr Mojo

The events depicted in this post are fictitious. Any similarity to any person, living or dead, is merely coincidental.

      Kat says (17:09): ej ampak zdj v teh par tednih mi niti enkrat ni ratal da bi našla kak dobr plac z dušo niti za kavo, kosilo, žur… Kat says (17:09): ful ne vem kaj se dogaja z ljubljano Kat says (17:09): čist mi je zabederal tole učeri Mr Mojo says (17:09): ti jaz povem? Kat says (17:09): no dj Mr Mojo says (17:09): eu Mr Mojo says (17:09): protikadilski zakon Mr Mojo says (17:09): new world order Mr Mojo says (17:09): cela štala Mr Mojo says (17:09): ne samo ljubljana, povsod bo kmal tkole Mr Mojo says (17:10): povsod ista štala Kat says (17:10): vem, ja Mr Mojo says (17:10): ne bomo več imel kam spizdit Kat says (17:10): ful si ne predstavljam kako bo u lizboni zdj k pridem Kat says (17:10): baje so že ful kul placov zaprl Mr Mojo says (17:10): zakaj zaprli? Kat says (17:10): tko v enem tednu Kat says (17:10): razne higienske fore Mr Mojo says (17:10): ?? Kat says (17:10): pa oni so tut ta zakon dubl Mr Mojo says (17:11): aja? Kat says (17:11): protikadilski Mr Mojo says (17:11): kdaj pa? Kat says (17:11): za novo leto Mr Mojo says (17:11): shit Kat says (17:11): in še ene druge Kat says (17:11): in kr zapirajo place k so tam že stoletja Mr Mojo says (17:11): vse gre v kurac Kat says (17:11): literally Mr Mojo says (17:11): jap Kat says (17:11): ja ful

  • Share/Bookmark

Kreteni, budale, moroni in norci

Sreda, Januar 9th, 2008

Sprašujejo me, kako se mi da. Odkod jemljem energijo. Sej vem, da je verjetno zaman. Vem tudi zakaj. Najbrž verjamem, da vseeno niso tako zelo močni. I should know better. Že pred 20 leti mi je Umberto lepo povedal.

“I work for a publishing company. We deal with both lunatics and nonlunatics. After a while an editor can pick out the lunatics right away. If somebody brings up the Templars, he’s almost always a lunatic.” “Don’t I know! Their name is legion. But not ALL lunatics talk about the Templars. How do you identify the others?” “I’ll explain. By the way, what’s your name?” “Casaubon.” “Casaubon. Wasn’t he a character in MIDDLEMARCH?” “I don’t know. There was also a Renaissance philologist by that name, but we’re not related.” “The next round’s on me. Two more, Pilade. All right, then. There are four kinds of people in this world: cretins, fools, morons, and lunatics.” “And that covers everybody?” “Oh, yes, including us. Or at least me. If you take a good look, everybody fits into one of these categories. Each one of us is sometimes a cretin, a fool, a moron, or a lunatic. A normal person is just a reasonable mix of these components, these four ideal types.” “Idealtypen.” “Very good. You know German?” “Enough for bibliographies.” “When I was in school, if you knew German, you never graduated. You just spent your life knowing German. Nowadays I think that happens with Chinese.” “My German’s poor, so I’ll graduate. But let’s get back to your typology. What about geniuses? Einstein, for example?” “A genius uses one component in a dazzling way, fueling it with the others.” … “Look, don’t take me to literally. I’m not trying to put the universe in order. I’m just saying what a lunatic is from the point of view of a publishing house. Mine is an ad-hoc definition.” … Now then: cretins. Cretins don’t even talk; they sort of slobber and stumble. You know the guy who presses the ice cream cone against his forehead, or enters a revolving door the wrong way.” “That’s not possible.” “It is for a cretin. Cretins are of no interest to us; they never come to publishers’ offices. So let’s forget about them.” “Let’s.” “Being a fool is more complicated. It’s a form of social behavior. A fool is one who always talks outside his glass.” “What do you mean?” “Like this.” He pointed at the counter near his glass. “He wants to talk about what’s in the glass, but somehow or other he misses. He’s the guy who puts his foot in his mouth. For example, he says how’s your lovely wife to someone whose wife has just left him.” “Yes, I know a few of those.” “Fools are in great demand, especially on social occasions. They embarrass everyone but provide material for conversation. In their positive form, they become diplomats. Talking outside the glass when someone else blunders helps to change the subject. But fools don’t interest us, either. They are never creative, their talent is all second-hand, so they don’t submit manuscripts to publishers. Fools don’t claim that cats bark, but they talk about cats when everyone else is talking about dogs. They offend all the rules of conversation, and when they really offend, they’re magnificent. It’s a dying breed, the embodiment of all the bourgeois virtues. What they really need is a Verdurin salon or even a chez Guermantes. Do you students still read such things?” “I do.” “Well, a fool is a Joachim Murat reviewing his officers. He sees one from Martinique covered with medals. ‘Vous êtes nègres?’ Murat asks. ‘Oui, mon général!’ the man answers. And Murat says: ‘Bravo, bravo, continuez!’ And so on. You follow me? Forgive me, but tonight I’m celebrating a historic decision in my life. I’ve stopped drinking. Another round? Don’t answer, you’ll make me feel guilty. Pilade!” “What about morons?” “Ah. Morons never do the wrong thing. They get their reasoning wrong. Like the fellow who says all dogs are pets and all dogs bark, and cats are pets, too, and therefore cats bark. Or that all Athenians are mortal, and all citizens of Piraeus are mortal, so all the citizens of Piraeus are Athenians.” “Which they are.” “Yes, but only accidentally. Morons will occasionally say something that’s right, but they say it for the wrong reason.” “You mean it’s okay to say something that’s wrong as long as the reason is right.” “Of course. Why else go to the trouble of being a rational animal?” “All great apes evolved from lower life forms, man evolved from lower life forms, therefore man is a great ape.” “Not bad. In such statements you suspect that something’s wrong, but it takes work to show what and why. Morons are tricky. You can spot the fool right away (not to mention the cretin), but the moron reasons almost the way you do; the gap is infinitesimal. A moron is a master of paralogism. For an editor, it’s bad news. It can take him an eternity to identify a moron. Plenty of morons’ books are published, because they’re convincing at first glance. An editor is not required to weed out the morons. If the Academy of Sciences doesn’t do it, why should he?” “Philosophers don’t either. Saint Anslem’s ontological arguments is moronic, for example. God must exist because I can conceive Him as a being perfect in all ways, including existence. The saint confuses existence in thought with existence in reality.” “True, but Gaunilon’s refutation is moronic, too. I can think of an island in the sea even if the island doesn’t exist. He confuses thinking of the possible with thinking of necessary.” “A duel between morons.” “Exactly. And God loves every minute of it. He chose to be unthinkable only to prove that Anslem and Gaunilon were morons. What a sublime purpose for creation, or for that act by which God willed himself to be: to unmask cosmic moronism.” “We’re surrounded by morons.” “Everyone’s a moron—save me and thee. Or—I wouldn’t want to offend—save thee. “Somehow I feel that Gödel’s theorem has something to do with all this.” “I wouldn’t know, I’m a cretin. Pilade!” “My round.” “We’ll split it. Epimenides the Cretan says all Cretans are liars. It must be true, because he’s a Cretan himself and knows his countrymen well.” “That’s moronic thinking.” “Saint Paul. Epistle to Titus. On the other hand, those who call Epimenides a liar have to think all Cretans aren’t, but Cretans don’t trust Cretans, therefore no Cretan calls Epimenides a liar.” “Isn’t that moronic thinking?” “You decide. I told you, they are hard to identify. Morons can even win the Nobel Prize.” “Hold on. Of those who don’t believe God created the world in seven days, some are not fundamentalists, but of those who do believe God created the world in seven days, some are. Therefore, of those who don’t believe God created the world in seven days, some are fundamentalists. How’s that?” “My god—to use the mot juste—I wouldn’t know. A moronism or not?” “It is, definitely, even if it were true. Violates one of the laws of syllogism; universal conclusions cannot be drawn from two particulars.” “And what if you were a moron?” “I’d be in excellent, venerable company.” “You’re right. And perhaps, in a logical system different from ours, our moronism is wisdom. The whole history of logic consists of attempts to define an acceptable notion of moronism. A task too immense. Every great thinker is someone else’s moron.” “Thought as the coherent expression of moronism.” “But what is moronism to one is incoherence to another.” “Profound. It’s two o’clock, Pilade’s about to close , and we still haven’t got to the lunatics.” “I’m getting there. A lunatic is easily recognized. He is a moron who doesn’t know the ropes. The moron proves his thesis; he has a logic, however twisted it may be. The lunatic, on the other hand, doesn’t concern himself at all with logic; he works by short circuits. For him, everything proves everything else. The lunatic is all idée fixe, and whatever he comes across confirms his lunacy. You can tell him by the liberties he takes with common sense, by his flash of inspiration, and by the fact that sooner or later, he brings up the Templars.” “Invariably?” “There are lunatics who don’t bring up the Templars, but those who do are the most insidious. At first they seem normal, then all of a sudden . . .”
  • Share/Bookmark

Ponudba

Nedelja, Avgust 5th, 2007

Nudim steklenico Jack Danielsa (ali ekvivalentno količino drugega alkota) in šteko Marlborotov (ali ekvivalentno količino druge droge) tistemu, ki najde znanstveno raziskavo ali študijo, ki nepreklicno dokazuje vzročno-posledično povezavo med izpostavljenostjo tobačnem dimu v okolju in obolevnostjo z boleznimi, ki jih sicer pripisujemo kajenju. Ponudba je odprta, dokler sam ne najdem takšnega dokaza.

Edit: Pohitite, iščem že 8 mesecev. Tu nekje mora biti! Po mojem sem blizu!

  • Share/Bookmark

Razpustitev parlamenta in nova vlada

Nedelja, Avgust 5th, 2007

Diskusije, politična trenja in delitve v slovenskem političnem prostoru dosegajo vrhunec. Zdi se, da večplastna polarizacija družbe na bele/rdeče, kadilce/nekadilce, liberalce/konzervativce, liberalce/libertalce, libertalce/talce, čefurje/Slovence, strankarske/neodvisne … nikoli ni bila večja. Ironično, ta polarizacija ni bila nikoli manj smiselna ali plodna. Namreč, odkar smo vstopili v EU, je kakršna koli politična oblast v Sloveniji šla rakom žvižgat (oziroma svirat kurcu, odvisno od tega, na katerem bregu čefursko-slovenske delitve se nahajate). Zakone nam servirajo od daleč. Kar je najbolj grozno, teh zakonov nam ne servirajo politiki ali neka v nekem drugem okolju preverjena volja ljudstva. Ne, zakoni nastajajo v sivem, kafkijanskem okolju bruseljskih pisarn. Ste kdaj gledali nadaljevanko Yes, Minister? No, tisti sekretar, neimenovani, neizpostavljeni, vedno v senci – ta je tisti, ki nam piše zakone in kroji usodo. Nato bruseljski ministri stvar servirajo v obliki obvezujoče direktive, mi na njeni podlagi sprejmemo zakon in to je to. Konec zgodbe. Povsem vseeno je, kdo ima večino v parlamentu, kdo je predsednik vlade in koga si izbere za ministre, kdo nadzira medije, kdo se strinja in kdo benti. Oblast prihaja od zunaj, naše zdrahe pa služijo zgolj preusmerjanju pozornosti in hranjenju tega zdaj resnično obsoletnega aparata.

Zato predlagam razpustitev parlamenta in vlade. Koji kurac bi plačevali kupe MEurov za kopico pajacev brez funkcije? Predlagam, da novo vlado izberemo naključno iz telefonskega imenika, podobno kot anketarji izberejo anketirance. “Dober dan, bi lahko prosim govoril s polnoletno osebo, ki je zadnja praznovala rojstni dan? Čestitam, postali ste minister za _______”. Vsak naključno izbran minister bi bil enako sposoben za opravljanje funkcije (če se le zna podpisati, ali vsaj narisati križec). Predlagam tudi, da ministrov ne bi imenovali z imenom in priimkom, ampak samo s prvim imenom in krajem bivanja. Recimo minister za zdravstvo – Klemen iz Vrhnike, ministrica za šolstvo – Tjaša iz Kranjske gore, itd.

Sistem bi imel ogromno prednosti. Na primer, vsi bi imeli enake možnosti, če le imajo stacionarni telefon. Ministri bi bili zamenljivi. Če bi prišlo do atentata, bi pač na hitro izbrali naslednjega ministra, čeprav ta scenarij ni verjeten, kajti, zakaj bi kdorkoli želel moriti tako izbrane ministre. Pa vseeno, nikoli ne bi prišlo do vladne krize in/ali razpustiutve vlade. Tako izbrana vlada ne bi bila niti malo manj učinkovita, ministri bi bili enako kvalificirani kot ti, ki sedaj opravljajo to funkcijo. Politična polarizacija bi bila nesmiselna, ne bi se več klali med seboj okrog nepomembnih stvari. Vso vlado bi lahko preselili v prostore enega izmed sedanjih ministerstev, recimo Mladiko, vse ostale prostore, vključno s parlamentom in ministrstvi bi lahko prodali ali oddali. Na ta način pridobljena sredstva bi lahko porabili za odpravnine in socialno podporo za člane sedanjega državnega aparata (pol leta po 160% minimalca x število ministrov in poslancev. Prihodek bi bil fantastičen. Stroške bi najbrž pokrili že s prodajo prostorov enega samega ministrstva. Vse ostalo bi bil čisti plus. Si predstavljate koliko onkoloških inštitutov in pediatričnih klinik bi lahko zgradili, namesto da sredstva zbiramo z dražbami medvedkov… ). V življenju se nam dejansko (vsaj na slabše) ne bi spremenilo nič. Vse bi potekalo po že nastavljenem vzorcu, za katerega smo se odločili ob vstopu v EU. OK, s tem lahko živimo (moramo živeti), vendar zakaj bi še naprej hranili parazite, ki so nas tja popeljali? Odgovor je preprost. Ni nam treba.

  • Share/Bookmark

Kralj Peer

Nedelja, Maj 13th, 2007

Govoriti o piratiziranju stisnjenih glasbenih datotek brez vsaj osnovnega zgodovinskega ozadja je nesmiselno, zato ga bom poskusil povzeti.

Kje je težava? Ko sem bil najstnik, je bila cena LP-ja za moj srednješolski budget povsem sprejemljiva. Lahko sem se na poti iz šole ustavil v trgovini in če mi je bila plata všeč, ali vsaj zanimiva, sem si jo lahko privoščil. Tudi pri obiskih v tujini se mi cena ni zdela pretirana. Z družinskih šopingov in počitnikovanj sem se vedno vračal z zajetnim kupčkom vinilov. Včasih je bilo dovolj, da sem na ovitku zasledil, da je na primer tamburin igral basist, ki je nekoč na enem albumu igral pri bandu, ki mi je bil sicer všeč, in sem ploščo kupil zgolj iz radovednosti. Skratka, kupovali smo vse, kar nam je prišlo pod prste, saj je bilo dostopno. Lahko smo eksperimetirali in se skozi nakupe tudi izobraževali.

Potem je prišel CD, “superiorni” nosilec, s še bolj “superiornim” (digitalnim) zapisom. Takrat je glasbena industrija, sprva morda celo upravičeno, močno dvignila cene. Hudiča, album je bil v digitalni obliki, produkcijska cena pa tudi ni bila mačji kašelj. Kakopak, že po nekaj mesecih, največ pa po nekaj letih, je cena izdelave CD-jev tudi pri manjših nakladah, padla daleč pod ceno izdelave vinila. Je šla zato cena nosilca dol? Na-a. Ves čas vztrajno raste. Kaj torej plačujemo od leta 1990, česar prej nismo plačevali? (To je retorično vprašanje.)

Potem so se pa pojavili prvi zapisovalniki in nato še peer-to-peer omrežja. Tukaj spet moramo narediti malo distinkcije. Pri kopiranju CD-ja, vsaj teoretično dobimo zapis, ki je identičen izvirniku. Prvič v zgodovini smo lahko dobili egzaktno kopijo zapisa, ki bi ga sicer morali kupiti v trgovini. Do takrat smo imeli na voljo samo trakove. Teh pa nismo marali. Relativno kratek rok trajanja in odsotnost dinamike sta bila zadosten razlog, da glasbe nisem nikoli maral poslušati na “šnirancih”. Približno tako kot je nisem nikoli maral slušalk. Zakaj se producenti trudijo s postavitvijo zvoka v prostor, če pa to potem razčefukamo s tem, da levi in desni kanal nabijamo od strani, podobno kot kroglo pri ruski ruleti. No, pustimo to za kakšen drug post. Poleg tega smo za kopiranje CDjev morali nekje dobiti fizični izvirnik, torej morali smo vsaj imeti frenda, ali pa frenda od frenda, ki je album kupil. Prodaja je verjetno malo padla, ampak še vedno ne toliko, da bi kdo zganjal kakšen velik kažin.

Druga oblika piratstva, ki je postala aktualna proti koncu 90-ih so torej bila peer-to-peer omrežja, ta pa imajo eno veliko hibo. Že tako beden digitalni zapis je pri datotekah mp3 še bolj stisnjen, razfukan in neposlušljiv. (Za trenutek zanemarimo, da se pojavlja vedno več lossless stisnjenih zapisov, pri katerih lahko z dekompresiranjem obnovimo izvirni avdio zapis. Ta je še dokaj redek in glasbene industrije za zdaj še ne moti toliko.). Mp3-ji so sicer beda od bede, vsaj tisti, ki si zripani pri manjši ločljivosti (na primer 128 kbps), zadostujejo pa kot informacija, kaj posnetek vsebuje in ali je vreden nakupa. Pri tem nakupu pa se spet zatakne. Marsikdo z malce okvarjenim posluhom bo z mp3-jem povsem zadovoljen. Če pa glasbo posluša na ipodu ali nekem ipodoidnem predvajalniku je a) tako ali tako vseeno in b) niti nima izbire. Poleg tega je ta CD, ki bi si ga kdo sicer z veseljem privoščil, še vedno občutno predrag. Za primerjavo. LP, katerega cena izdelave še nikoli ni bila tako v razkoraku s ceno izdelave CD-ja, je še vedno cenejši. Kdo tukaj koga nateguje? Brutalno, analno in brez lubrikanta…

Potem pa pride največji kretenizem stoletja. Nekdo se spomni prodajati mp3-je. For an affordable price of 0.99. Se je ljudem dokončno odfukalo? Plačati cca 12-15 dolarjev, evrov, karkoli, za album v nikakvem, inferiornem formatu, ki ga ne moreš poslušati niti v avtu ne da bi ti šlo na živce? Pa sej nisem padel na glavo. No, sem, enkrat, kot otrok, vendar menda ni pustilo posledic. Tisti, ki kupujejo komade prek itunesov, so očitno fasali namesto mene. Imam pa zanje an offer they cannot refuse: Malo prej sem pogledal lastnosti mape My Music. Cca. 29.000 komadov. Nudim jih vse za 0.99 €. In three easy payments.

Cena CD-jev bo pa končno morala začeti upoštevati pravila ponudbe in povpraševanja. Ko bo CD stal (realnih) nekaj €, jih bomo spet kupovali. Bandi pa bodo spet imeli miljonske naklade. In vsi bomo zadovoljni. Do takrat bomo pa veselo prenašali vse, kar nam pride pod roke. In kupovali vinile.

P.S. Nekoč je obstajala spletna stran www.sendthemback.org (ne iščite je, ni je več). Če je kdo imel slabo vest zaradi kraje mp3-jev, se je lahko opravičil in jih vrnil. Predlogi, kako to storiti, so bili sila duhoviti. Moj najljubši je bil naslednji: odprete datoteko v hex-editorju, kopirate v urejevalnik besedila, natisnete in pošljete na RIAA po navadni pošti. S pripombo, da vam je hudo, ker ste ukradli datoteko, ki vam ne pripada, zato jo, kesajoč se, vračate. Prav tako učinkovito je preprosto pripeti datoteko in jo poslati na RIAA po elektronski pošti.

  • Share/Bookmark

Sinhronizacija filmov in protikadilski zakon

Petek, April 13th, 2007

Ravnovesje v vesolju je! Vlada, ki nas je prizadela z novim zakonom o omejevanju porabe tobačnih izdelkov nam je v zameno dala sinhronizacijo filmov. Ni to genialno?

Sedaj bomo lepo začeli kupovati originalne DVD-je ali z neta skidati večstezne ripe. Potem samo še rabimo džolo ali dve, kakšno flašo Jim Beama, pol šteke Luckyjev in dobro družbo. Smeh je zagotovljen! Ko ne bomo več hodili v lokale, to zna bit fantastična alternativna oblika druženja. Vidite, vlada je prav lepo poskrbela za nas …

  • Share/Bookmark

Žusterna n-tič

Ponedeljek, April 9th, 2007

Nekaj mesecev nazaj sem dobil elektronsko pošto od nekega blues banda iz Novega Sada, češ, če slučajno lahko zrihtam kakšen špil, da so frej aprila in bi šli mal igrat v Slovenijo. Band se imenuje Šinobusi. Igrajo blues. Posnetki so OK. Valda, zavrtim par telefonov in dejansko uspem zrihtat 3 špile v enem tednu, garantno pismo za vizo, prenočišče v Ljubljani in podobne malenkosti. V stikih z mano so fantje zelo nakulirani in načelno se veselim prihoda in druženja. V petek, 6. 4. so še igrali v Zagrebu v Route 66, v soboto, dan potem pa so že igrali v Žusterni v Kopru. Imel sem prost dan in sem se že popoldne odpravil z Mo do obale, da se malo skopa in znori, zvečer pa sem se dobil z bandom. Lepo se zaštekamo spijemo par drinkov, tonsko opravijo v nekaj minutah, še malo hengamo in pride ura za špil.

Do sedaj sem videl res ogromno blues bandov in marsikdo me je navdušil, marsikaj me je zdolgočasilo. Tako pač kot pri vseh žanrih, obstajajo bandi, ki kaj dajo, in bandi, ki jih uvrščam v kategorijo Anemija, d.o.o. Šinobusi pa so razred zase, resnično. Fantje so žgali 3 ure, meni pa 3 ure ni šel nasmeh z obraza. Tako sproščenega in obenem tako kvalitetnega muziciranja se resnično ne spomnim. Toliko gruva, toliko zajebancije, dobrih vložkov, energije, cukrčkov, pozitivnih vibracij, citatov enih komadov… boki pa ves čas delajo. Nisem mogel verjet. No, to, da so že po 5-minutni tonski probi prodali 2 CD-ja, bi lahko bil clue. Vendar vseeno. Kaj sploh povedati o bandu ki nadgradi “In Memory Of Elisabeth Reed” od Almanov, tako da publika vrešči??

Zakaj to pišem? Če imate čas, pridite v sredo, 11. 4. v Gromko ali v četrtek v celjski Metropol. Ne bo vam žal!

Sedaj grem pa na golaž, ki so mi ga skuhali! :)

  • Share/Bookmark